DDV & Dropshipping v Sloveniji

Dropshipping v Slovenijo je v določenih čezmejnih primerih mogoče urediti tako, da trgovec v košarici ne obračuna slovenskega DDV. Odločilen ni sedež vašega podjetja, temveč to, kje se prevoz blaga začne in kdo blago uvozi v Unijo. Na tej strani najdete pravne podlage, slovenske posebnosti in obveznosti, ki veljajo poleg DDV.

Ali to velja za vas? Ta stran je namenjena prodajalcem, katerih blago potuje iz tretjih držav neposredno k potrošnikom v Sloveniji, ki v Uniji ne hranijo zalog in ki danes v košarici obračunavajo DDV ali niso prepričani, ali ga morajo. Brezplačno preverite svojo ureditev – neobvezujoče, z odgovorom v 48 delovnih urah.

Kje je kraj dobave?

Če se pošiljanje začne v tretji državi, na primer na Kitajskem, in blago potuje neposredno k potrošniku v Sloveniji, se kraj dobave presoja po členu 32 Direktive Sveta 2006/112/ES in po prvem odstavku 20. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1): »Kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku.« Kraj dobave torej praviloma ni v Sloveniji.

Odločilna izjema je v drugem odstavku 20. člena ZDDV-1: »Kadar se odpošiljanje ali prevoz blaga začne na tretjem ozemlju ali v tretji državi, se šteje, da sta kraj dobave, ki jo opravi uvoznik, in kraj vsakršne nadaljnje dobave v državi članici uvoza blaga.« Če blago v Slovenijo uvozite vi ali vaš pooblaščenec – torej če dobavljate ocarinjeno in z plačanimi dajatvami (DDP) – se kraj dobave prenese v Slovenijo in dolgujete slovenski DDV. Le kadar je uvoznik kupec, kraj dobave ostane zunaj Unije.

DDV s tem ne izgine. Nastane pri uvozu in ga kot uvoznik nosi kupec. To mora biti dosledno prikazano v vaših prodajnih pogojih, v košarici in na računu. Tretji odstavek 20. člena ZDDV-1 posebej ureja »prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v državo članico, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu, kadar se za obračun DDV uporabi posebna ureditev iz 6.c podpoglavja XI. poglavja tega zakona« – to je uvozna ureditev VEM oziroma IOSS. Če se odločite zanjo, je kraj dobave Slovenija in DDV obračunate že ob naročilu.

DDV v Sloveniji: ključni podatki

  • Splošna stopnja: 22 %
  • Nižja stopnja: 9,5 % za dobave iz Priloge I k ZDDV-1, med drugim za hrano, vodo, zdravila in medicinske pripomočke, prevoz oseb ter nastanitve
  • Posebna nižja stopnja: 5 % za dobave iz Priloge IV k ZDDV-1, torej za knjige, časopise in periodične publikacije, tudi elektronske
  • DDV pri uvozu: 22 %, 9,5 % ali 5 % od davčne osnove. Ta je po 38. členu ZDDV-1 carinska vrednost, v katero se vštevajo tudi dajatve, »ki se plačajo zaradi uvoza, razen DDV«, ter prevozni in zavarovalni stroški do prvega namembnega kraja
  • Carina pri pošiljkah majhne vrednosti: oprostitev carine za pošiljke do 150 EUR je s 1. julijem 2026 odpravljena (Uredba (EU) 2026/382). Od tedaj velja prehodna pavšalna carina 3 EUR na izdelek pri prodaji na daljavo uvoženega blaga do 150 EUR. Merodajna je vrsta blaga: enakovrstno blago v isti pošiljki se uvršča v eno postavko carinske deklaracije, zato pet enakih majic pomeni 3 EUR, majica in ura pa 6 EUR. Pavšalna dajatev velja v dveh primerih: kadar je uvoz oproščen DDV, ker uporabljate IOSS (člen 143(1)(ca) Direktive 2006/112/ES), ali kadar pošiljka potuje kot poštna pošiljka. Pri kurirski pošiljki brez IOSS se uporabi običajna carinska tarifa. Ukrep traja do 1. julija 2028
  • Pristojbina za obravnavo, pričakovana od 1. novembra 2026: člen 20(2) Uredbe (EU) 2026/2108 določa pristojbino v fiksnem znesku na kos; Komisija jo je z delegirano uredbo z dne 21. septembra 2026 določila na 2 EUR na kos. Uporablja se od desetega dne po objavi tega akta v Uradnem listu, tudi pri pošiljkah nad 150 EUR, se ne vrača in jo plača dolžnik carinskega dolga pri uvozu
  • DDV od prvega centa: prejšnja oprostitev za pošiljke do 22 EUR je odpravljena že s 1. julijem 2021
  • Poimenovanje: uradno »davek na dodano vrednost«, v praksi »DDV«

Pristojni organi

  • Finančna uprava Republike Slovenije (FURS): davčni zavezanec brez sedeža v Sloveniji vloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV na obrazcu DDV-P3, elektronsko prek portala eDavki. Priložiti mora potrdilo organa države sedeža, da je tam dolžan obračunavati DDV, ali izpis iz registra, ter dokazilo, da namerava opravljati dejavnost v Sloveniji.
  • Finančni urad Maribor: pristojen za obravnavanje zahtevkov za vračilo DDV davčnim zavezancem s sedežem v drugi državi članici ali v tretji državi ter za posebno ureditev za davčne zavezance brez sedeža v Uniji.
  • Carinski organi FURS: pri uvozu pobirajo carino in DDV. Slovenskim subjektom je številka EORI enaka davčni številki s predpono SI in se dodeli samodejno. Za registracijo tretjih oseb, torej oseb, ki niso ustanovljene v Uniji, je pristojen Finančni urad Kranj, Oddelek za TARIC v Jesenicah; številko EORI pa je mogoče pridobiti v katerikoli državi članici in jo nato uporabljati v vseh.
  • Davčni zastopnik: tu je Slovenija strožja od več drugih držav članic. Po drugem odstavku 76. člena ZDDV-1 davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici zastopnika »lahko« imenuje, zavezanec s sedežem v tretji državi ali na tretjem ozemlju pa ga mora imenovati »kot osebo, ki mora plačati DDV, razen kadar tak davčni zavezanec uporablja posebno ureditev za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Uniji, ali posebno ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov ali ko ima tak davčni zavezanec sedež v tretji državi, s katero je Unija sklenila sporazum o medsebojni pomoči […]«. Za prodajalce iz Kitajske, Hongkonga, Združenega kraljestva ali ZDA to pomeni: brez zastopnika ni slovenske registracije. Zastopnik ne more biti podružnica tuje osebe.
  • IOSS in posrednik: dobavitelji brez sedeža v Uniji lahko uvozno ureditev VEM uporabljajo le prek posrednika s sedežem v Uniji. Neposredna registracija je mogoča samo pri sedežu v tretji državi, s katero ima Unija sklenjen sporazum o medsebojni pomoči na področju DDV – trenutno je to le Norveška, in še to samo za prodajo blaga iz te države.

Računski primer: naročilo za 60 EUR

Kupec v Ljubljani naroči izdelek za 60 EUR z vključeno poštnino, ki se odpošlje neposredno iz Kitajske.

  • Kupec je uvoznik, brez IOSS: pri uvozu se obračuna pavšalna carina 3 EUR na izdelek. Ker se vrednost carinskih dajatev všteva v davčno osnovo, je osnova 63 EUR, DDV po 22 % pa približno 13,86 EUR – skupaj okoli 16,86 EUR javnih dajatev. Dostavljalec zneska praviloma založi in zaračuna svoje stroške carinskega zastopanja, ki se med ponudniki razlikujejo; kupec vse plača ob dostavi.
  • Z IOSS: 22 % obračunate že v košarici in prijavite prek uvozne ureditve VEM, uvoz pa je oproščen plačila DDV. Pri ceni 60 EUR brez davka to pomeni 13,20 EUR. Pavšalna carina 3 EUR na izdelek s tem ne izgine: plača jo tisti, ki vloži carinsko deklaracijo, in pri IOSS ni del osnove za DDV.
  • DDP z vaše strani: če ste uvoznik vi, je kraj dobave po drugem odstavku 20. člena ZDDV-1 v Sloveniji. Potrebujete slovensko identifikacijsko številko za DDV – kot ponudnik iz tretje države prek davčnega zastopnika – in od svoje prodajne cene odvedete 22 %.

Katera različica se sklada z vašim asortimentom, cenami in deležem vračil, je poslovna odločitev z davčnimi posledicami. Prav to preverimo v analizi.

Katera različica velja za vašo trgovino, vam povemo v brezplačni analizi.

Kdaj potrebujete slovensko identifikacijsko številko za DDV?

  • Kadar blago hranite v Sloveniji, na primer v logističnem skladišču ali pri Amazonu FBA.
  • Kadar blago v Slovenijo uvozite vi ali vaš pooblaščenec in dobava ni zajeta v uvozni ureditvi VEM.
  • Kadar v Sloveniji opravljate pridobitve blaga znotraj Unije ali se želite vključiti v posebno ureditev VEM.

Identificirani zavezanci obračune DDV-O oddajajo elektronsko prek eDavkov. Davčno obdobje je praviloma koledarski mesec, obračun je treba predložiti do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja in v istem roku plačati DDV. Oprostitev za male davčne zavezance z mejo 60.000 EUR letnega prometa predpostavlja sedež: zavezanec s sedežem v drugi državi članici jo lahko v Sloveniji uveljavlja le, če je v svoji državi identificiran za čezmejno ureditev za male davčne zavezance. Podjetja s sedežem zunaj Unije te oprostitve ne morejo uporabiti in postanejo zavezanci z prvo obdavčeno dobavo, ne glede na znesek.

Računi za slovenske stranke

Če izdate račun, mora vsebovati podatke iz 82. člena ZDDV-1: datum izdaje, zaporedno številko, identifikacijsko številko za DDV, ime in naslov obeh strank, količino in vrsto blaga, davčno osnovo po posamezni stopnji, stopnjo in znesek DDV ter v primeru oprostitve sklic na ustrezno določbo. Kadar je oseba, ki mora plačati DDV, davčni zastopnik, je treba navesti tudi njegovo identifikacijsko številko za DDV, ime in naslov. Kadar znesek na računu brez DDV ni višji od 100 EUR, je dovoljen poenostavljeni račun po 83. členu ZDDV-1.

Če slovenskega DDV ne obračunate, ker je kraj dobave zunaj Unije, na računu DDV ne izkažite, temveč dodajte jasno pojasnilo o vlogi kupca kot uvoznika. To ni kozmetika: po 76. členu ZDDV-1 mora DDV plačati tudi »vsaka oseba, ki na računu izkaže DDV«. Davek, ki ste ga izkazali po pomoti, torej dolgujete, četudi ga ne bi smeli obračunati. Za naknadno ureditev preteklih obdobij ZDDV-1 v 88.b členu predvideva samoprijavo, ki ob pravočasni uporabi ublaži posledice.

Obveznosti poleg DDV, ki jih trgovci pogosto spregledajo

Kdor prodaja blago slovenskim potrošnikom, ima še druge registracijske obveznosti. Z DDV niso povezane, v praksi pa pogosto povzročijo težave s tržnicami in plačilnimi ponudniki.

  • Embalaža: vsi, ki dajejo embalažo ali embalirano blago na trg v Sloveniji, se morajo vpisati v evidenco proizvajalcev, ki jo vodi Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) v aplikaciji Embalaža, in obveznosti izpolnjevati prek družbe za ravnanje z odpadno embalažo ali z individualnim sistemom. To velja tudi za podjetja iz tretjih držav, ki v Slovenijo prodajajo na daljavo; vpis za tuje podjetje izvede pooblaščeni zastopnik. Z 12. avgustom 2026 se poleg tega začne uporabljati Uredba (EU) 2025/40 o embalaži in odpadni embalaži z zahtevami glede označevanja, tehnične dokumentacije in izjave o skladnosti.
  • Električna in elektronska oprema: proizvajalci in njihovi pooblaščeni zastopniki morajo biti vpisani v evidenco, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za okolje; proizvajalec brez sedeža v Sloveniji obveznosti izpolnjuje prek pooblaščenega zastopnika s sedežem v Sloveniji, imenovanega s pogodbo.
  • Baterije: Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o baterijah in odpadnih baterijah (Uradni list RS, št. 83/24) izvaja Uredbo (EU) 2023/1542. Za proizvajalca šteje tudi tisti, ki baterije – samostojno ali vgrajene v naprave – prvič da na trg v Sloveniji, ne glede na način prodaje, torej tudi prek spleta.
  • Tržnice: po prvem odstavku 6.a člena ZDDV-1 velja, da kadar davčni zavezanec z uporabo elektronskega vmesnika »omogoča prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 eurov, se šteje, da to blago prejme in dobavi sam davčni zavezanec, ki omogoča dobavo«. Platforma torej DDV obračuna sama in mora voditi evidence, iz katerih davčni organi lahko preverijo pravilnost.

Kaj želi davčni organ videti pri nadzoru

Kadar FURS preverja vašo strukturo, redko gre za teorijo, ampak za dokazila. Običajno so to:

  • odpremni in prevozni dokumenti, iz katerih je razviden kraj odhoda v tretji državi
  • carinski dokumenti in podatek, kdo je nastopil kot deklarant in kdo kot plačnik DDV pri uvozu
  • splošni pogoji in besedila v košarici, iz katerih izhaja vloga kupca kot uvoznika
  • pogodbe z dobavitelji in logisti, zlasti glede dobavnih pogojev
  • računi in obračuni plačilnih ponudnikov, ki se skladajo s prikazanim potekom

Upoštevajte tudi rok hrambe: 86. člen ZDDV-1 zahteva hrambo računov deset let po koncu leta, na katero se nanašajo. Ta dokazila povzamemo v dokumentacijski dosje, ki ga lahko predložite kateremu koli organu.

Kaj se spreminja v prihodnjih letih

  • Carina: pavšalna carina 3 EUR na izdelek je prehodna rešitev do 1. julija 2028. Nato bodo za pošiljke majhne vrednosti veljale običajne carinske tarife, ko bo izračun prevzel EU Customs Data Hub. Že danes pri prodaji na daljavo do 150 EUR ni več mogoče razveljaviti carinske deklaracije zaradi vračila blaga; zahtevek za povračilo je mogoč le pri pomanjkljivem blagu ali blagu, ki ne ustreza pogodbi. To neposredno vpliva na vaš izračun donosnosti pri vračilih.
  • E-račun v Sloveniji: Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov (ZIERDED, Uradni list RS, št. 85/25) določa, da »poslovni subjekti za medsebojne dobave blaga in storitev, opravljene v Sloveniji, izmenjujejo izključno e-račune«. Po 28. členu se zakon »začne uporabljati 1. januarja 2028, razen določb 4. poglavja tega zakona, ki se začnejo uporabljati 1. aprila 2027«, seznam ponudnikov e-poti pa se vzpostavi 1. oktobra 2027. Obveznost zadeva domače transakcije med poslovnimi subjekti; potrošnikom se e-računi pošiljajo le po izrecnem predhodnem dogovoru, čezmejnega poslovanja pa ta zakon ne zavezuje.
  • ViDA: na ravni Unije je s svežnjem »DDV v digitalni dobi« (Direktiva Sveta (EU) 2025/516) sprejeto postopno uvajanje digitalnega poročanja za čezmejne transakcije; ZIERDED prenaša tisti del te direktive, ki se nanaša na e-račune za dobave na ozemlju Slovenije.

Ta razvoj spremljamo in se oglasimo, kadar je treba vaš model prilagoditi.

Pogosta vprašanja o Sloveniji

Ali bo moj kupec ob dostavi moral plačati DDV pri uvozu?

Če je uvoznik kupec in pošiljka ne gre prek IOSS, da. Plača 22 %, 9,5 % ali 5 % DDV, pavšalno carino 3 EUR na izdelek in običajno še stroške carinskega zastopanja dostavljalca. To jasno sporočite pred nakupom, sicer se zvišata delež zavrnjenih pošiljk in delež vračil.

Ali za podjetje iz tretje države res velja obveznost davčnega zastopnika?

Če postanete plačnik DDV v Sloveniji po 1. do 5. točki prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 in imate sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, da – razen v zakonsko določenih izjemah. Zastopnika je torej treba najti, preden lahko začnete dobavljati po modelu DDP. V analizi pogledamo, ali se temu lahko izognete tako, da uvoznik ostane kupec.

Ali to velja tudi za prodajo prek Amazona ali drugih tržnic?

Ne samodejno. Pri pošiljkah do 150 EUR iz tretjih držav po 6.a členu ZDDV-1 kot dobavitelj velja tržnica in DDV obračuna sama, zato je treba prodajo prek tržnic in lastno prodajo modelirati ločeno.

Do zdaj sem obračunaval slovenski DDV, čeprav je bil kraj dobave v tretji državi. Kaj zdaj?

Urediti je treba dvoje: preteklost, vključno z davkom, izkazanim na računih, za katerega velja 76. člen ZDDV-1, in prehod za naprej. Oboje pogledamo v analizi, preden se kar koli vloži.

Kaj se zgodi po 1. juliju 2028?

Od tega datuma je po Direktivi Sveta (EU) 2025/1539 pri prodaji na daljavo uvoženega blaga DDV pri uvozu vedno dolžan plačati dobavitelj oziroma platforma, ki se šteje za dobavitelja; posebna ureditev, po kateri ga plača kupec, se ukine. Do tedaj je struktura uporabna, prehod pa z vami načrtujemo pravočasno. Kdor je danes urejen, takrat začne s prednostjo, saj se dokumentacija, računi in nastavitve trgovine že ujemajo.

Naslednji korak

Brezplačno preverimo, katera obravnava velja za vaš tok blaga in ali vaša struktura vzdrži slovensko prakso.

Poteka takole: pošljete nam svoje ključne podatke, mi pregledamo dobavno verigo, prevozno pot in ciljne trge ter se v 48 delovnih urah oglasimo z jasno oceno. Če vaša ureditev ne sodi v pravni okvir, vam povemo tudi to.

Prodajate tudi na druge trge? Avstrija · Hrvaška · Italija · Madžarska · vseh 27 držav

Začnite brezplačno analizo DDV · VAT Fix: kako vzpostavimo strukturo · Svetovanje za OSS in IOSS · 25 vprašanj dropshiperjev · Kontakt